Predstavljajte si sanjsko situacijo: vse leto ste prosti, zdravi in dovolj preskrbljeni, da si lahko v miru privoščite 12 mesecev sproščenega preganjanja po naravi. Že veste, kam bi šli? Preberite si naš ideal(istič)ni načrt.
Foto: Rok Eržen
| Zakaj plezati?  |
Mini vodič: Elbrus  |
Najlepša plezališča na Primorskem  |
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Maj: hrvaški otoki
Pomlad že priganja na toplo in pred začetkom poletne sezone so hrvaški otoki prava izbira. Cres in Lošinj, Krk, Rab in Pag, Lastovo, Vis, Hvar in še kateri ali njihove kombinacije vam omogočajo širok spekter dejavnosti, od pohodništva in kolesarjenja do športnega plezanja, veslanja z morskim kajakom ali preprosto lenarjenja na vedno toplejšem soncu.
Foto: Primož Šenk
Junij: odkrivanje Balkana
Pot s hrvaške obale lahko podaljšate na roadtrip po državah nekdanje Jugoslavije: hribi in doline Bosne, črnogorska zakotja, špice in kanjoni ali kopaste srbske in makedonske vrhove spremljajo dobrote balkanske kulinarike in ravno prav eksotičen pridih, da se počutite raziskovalno-domače. Vse skupaj je cenovno razmeroma ugodno. 
Črnogorske Prokletije. Foto: Rade Dulović
Julij: Norveška
Visoko poletje je čas za sever z njegovim neskončnim dnevom! Pot do Norveške je enako zamudna kot potovanje po sami deželi, toda slednja jemlje dih na vsakem koraku. Privoščite si lahko plezanje po granitu in še čem, pohajkovanje po takšnih in drugačnih vrhovih, razglede na fjorde, orgije na orjaških poljih debelajsastih borovnic in seveda tisti posebni (sub)polarni občutek. No, zaradi res neokusnih cen se verjetno ne boste redno prehranjevali zunaj, na vaš potovalni proračun pa zelo blagodejno vpliva dejstvo, da lahko na Norveškem brezplačno taborite bolj ali manj kjer koli.
Trolov jezik (Trolltunga) na Norveškem. Foto: Uroš Orešič
Avgust: Pireneji
Avgusta pride na vrsto še eno nealpsko gorovje - Pireneji. Čudovit je eno- do tritedenski treking s šotorom, na katerem lahko vsakih nekaj dni napolnite zaloge v prijetnih turističnih krajih. A tudi enodnevni izleti na španske ali francoske tritisočake so osupljivo lepi in ponujajo marsikaj, od stotin jezerc in napornih ledeniških moren do globokih kanjonov in kačasto dolgih polic. Samo španski ravnici se skušajte poleti izogniti, temperature tam so nevzdržne.
Kanjon Ordesa pod najvišjimi vrhovi Pirenejev. Foto: arhiv Kibube
September: GR 20 na Korziki
Gneča na divjem sredozemskem otoku se umirja, zato nabašite nahrbtnik in odidite na dvo- do tritedenski treking po GR 20, najtežji poti prek otoka. Vsak dan so zagotovljeni nepozabni prizori, nekaj zahtevnih, a zavarovanih mest in možnost obiska večina najpomembnejših otoških vrhov. Spite lahko v šotoru ali na skupnih ležiščih v kočah, hojo pa vam lajšajo nebeško topli tolmuni. Da ne omenjamo tega, da pot zaključite ob še dovolj toplem morju ...
Osupljiva korziška jezera. Foto: Rok Vovk
Oktober: slovenske Alpe
Zakaj pa ne bi oktobra ostali v Sloveniji in se naužili najbolj fotogeničnega letnega časa v domačih hribih? Dan je razmeroma dolg, snega običajno še ni, na soncu je toplo, macesni pa so tako očarljivo rumeni … Privoščite si nekajdnevni pohod po zimskih sobah naših koč ali zgolj enodnevne izlete - v vsakem primeru boste naškljocali več kot dovolj fotografij.
Krofička s Strelovca. Foto: Boštjan Peterka
November: Gardsko jezero
Arco z okolico na severni strani italijanskega jezera je jeseni ravno pravšnji. Množic in vročine ni več, hudega mraza pa tudi ne, zato se lahko za nekaj dni ali celo tednov preselite na obronke Dolomitov. Dolgčas vam ne bo: okoliških plezališč se ne da niti dobro prešteti, potem so tu opremljene večraztežajne smeri, krajše in daljše ferate in vrhovi kar tako. Menda so ti kraji gorskokolesarski raj!
Plezanje nad Gardskim jezerom je mogoče v vseh letnih časih. Foto: Roberta Paljar
December: Nizke Ture, Avstrija
Zima! Čas za našo severno sosedo in njene visoke, zaobljene travnate kuclje, ki so s prvo, še ne dodobra uležano snežno odejo sanje vsakega turnega smučarja. Da ne bo pomote - ti kuclji so višji od 2000 metrov … Za krajše skoke iz Slovenije je zelo pri roki skupina Nockberge med prelazom Turracher Höhe in Innerkremsom, sicer pa praktično kjer koli v Avstriji najdete primeren smučarski vrh.
Zaradi travnate podlage je možno smučati tudi, če ni veliko snega. Foto: arhiv Kibube
Januar: Bolgarija
Le dober dan vožnje iz Slovenije so bolgarske gore, ki kar kličejo po turnosmučarskem obisku. Z blagimi, a visokimi pobočji, ruševnatimi prostranstvi, ki so v ugodnih snežnih razmerah seveda pod snegom, in številnimi jezeri so kot povišana različica naše Komne. Musala (2925 m) v pogorju Rila je celo najvišji vrh Balkanskega polotoka. Žičnice nekaj smučarskih središč in koče olajšajo ture. 
V pogorju Pirin. Foto: arhiv Kibube
Februar: alpsko smučanje - kje drugje kot v Alpah!
Še vedno so nam najljubša orjaška francoska smučišča, a tudi Švice, Italije in Avstrije se ne branimo. Zadeva na vrhuncu sezone seveda ni poceni, če vreme le ni preobupno, pa je zagotovljeno, da se boste nasmučali - po progah ali po želji tudi ob njih.
Smučišča, kamor se ozreš - francoske Tri doline. Foto: arhiv Kibube
Marec: pomlad v Chamonixu
V Chamonix, plezalsko meko pod Mont Blancom, se ljubitelji gora zgrinjajo v vseh letnih časih. Spomladi najbolj mikajo snežno-ledne smeri na granitne vrhove, pa globoki ozebniki in seveda ledeniško navdahnjeno turno smučanje, ki ga olajšajo žičnice.
Aiguille du Midi v masivu Mont Blanca. Foto: Matej Brus
April: Haute Route med Chamonixom in Zermattom
Če ste že v Centralnih Alpah, ostanite še malo in se podajte na visoko turnosmučarsko potovanje. Bela pobočja, nekaj zahtevnih mest, prečenja ledenikov in udobne koče med najbolj zvezdniškimi vrhovi zagotavljajo nepozabno sedem- ali večdnevno doživetje za tiste, ki so mu kos.
Ledeniška naveza med turnosmučarskim vzponom. Foto: arhiv Kibube
Maj: ...
Čas, da se zbudite iz sanj in se vrnete v realnost. Ali pač ne?