Kam na opremljene večraztežajne smeri

Jan Podgornik


Pri nas so kljub velikemu potencialu dolge športnoplezalne smeri žal redke. Če želimo plezati daljše smeri, ne da bi se ukvarjali z zabijanjem klinov, se moramo zato zapeljati čez mejo. Na srečo je dober dan (ali dva) vožnje iz Slovenije kar nekaj krajev z dobro skalo in norim ambientom, ki so kot nalašč tudi za jesenski plezalni oddih.


Plezanje na Velebitu. Foto: Luka Žakelj




Mini vodič: Ligurija
 
Mini vodič: Meteora
 
Aktivno za 1. maj
 
Ne spreglejte
izdelkov v akciji!
akcija_banner

Hrvaška

Paklenica

Verjetno je ni treba predstavljati, saj se tja okrog prvega novembra in prvega maja preseli velik del slovenske plezalske populacije. Iz Ljubljane ok. 300 km.


Vrtoglavi pogled v sotesko Velike Paklenice. Foto: Luka Tambača

Dabarski kukovi

Bolj odmaknjeni kot Paklenica. Velebitski stolpi iz belega apnenca ponujajo uživaško plezanje in dajejo precej bolj prvinsko izkušnjo od pakleniške. Smeri so res lepe, pazite se le modrasov in mraza. Iz Ljubljane ok. 300 km.


Rujičin kuk v Dabarskih kukovih. Foto: arhiv Jana Podgornika

Omiš

Če ste bili v Paklenici to leto že prevečkrat, se lahko zapeljete še malo dlje. Smeri niso tako lepe, so pa nove, bliže morja in zgodovinsko zanimivih krajev, kot je Omiš. Iz Ljubljane ok. 500 km.


Izliv Cetine v morje. Foto: arhiv Kibube

Italija

Arco

Med Slovenci zelo priljubljena destinacija, in to v vseh letnih časih. Ob Gardskem jezeru se poleg odličnih plezališč najde kup športnoplezalnih smeri, dolgih do 600 m. Starejše in lažje smeri so zlizane. Nad jezerom je tudi obilje drugih možnosti za kakovostno preživljanje časa: za pohodništvo, gorsko kolesarjenje, ferate ali celo - za najekstremnejše - base jumping. Iz Ljubljane ok. 400 km.


Znamenite plošče Placche Zebrate s številnimi uživaškimi smermi. Foto: arhiv Kibube

Dolomiti

Najbolj zvezdniško italijansko gorstvo pokriva cel spekter plezanja od neopremljenih sten do popolnoma opremljenih in zelo lepo navrtanih smeri. Bodite pa pripravljeni na težjo orientacijo in na gorsko vreme z možnostjo popoldanskih neviht. Dolomiti so priporočljivejši v poletni sezoni. Iz Ljubljane do Belluna ok. 300 km, od tam pa je odvisno, kam se usmerite.

Finale Ligure

Poleg več sto kratkih smeri je v Monte Cuccu in Bric Pianarelli čez 50 lepo nasvedranih smeri, dolgih do 250 metrov. Večina je težjih od 6b, ponujajo pa res lepo in strmo plezanje. V Pianarelli nekaj smeri poteka po rumeni erodirani skali, prekinjeni s pasovi kremenovih kristalov. Več o tem območju, ki ponuja še marsikaj, od pohodništva med slikovitimi vasicami do kopanja v morju, si preberite tule. Od Ljubljane ok. 700 km.


Plezališča nad morjem. Foto: Jana Piculin

Gaeta

Blizu plezališča Sperlonga in Neaplja se pod lepim mestecem Gaeta in malo manj lepo ameriško vojaško bazo spušča do morja dobrih stometrov visoka stena. Opremljenih je nekaj deset smeri, večinoma spodnje šeste stopnje. Do vstopa se spustite po vrvi, okolje pa je res lepo. Temperature so primerne za plezanje čez zimo. Pazite na galebe, padec vrvi v vodo pri spustu po vrvi, in da pri dostopu pomotoma ne zaidete na strogo varovano vojaško območje. Iz Ljubljane ok. 900 km.


Južni raz v Gaeti. Foto: arhiv Jana Podgornika

Francija

Chamonix

Tudi nad nadvse alpskim Chamonixem se najdejo opremljeni plezalni biseri. Plezate seveda po dobrem granitu. V Aiguille Rouge, Envers des Aiguilles, pod Montenversom in nad smučiščem Brevent je nekaj sto popolnoma opremljenih smeri v visokogorskem okolju. Bodite pozorni na dostop, vreme in na opremljenost smeri. Nekatere imajo opremljena samo sidrišča, veliko pa je popolnoma športnoplezalno navrtanih. Iz Ljubljane ok. 700 km.


Envers des Aiguilles nad Chamonixom. Visokogorsko! Foto: arhiv Jana Podgornika

Verdon

Nekoč meka športnega plezanja je danes malo pozabljena. Večina smeri se začne s spustom v sotesko, zato pojdite plezat le, če ste prepričani, da boste splezali do vrha. Lažje smeri so zlizane, svedri so malo bolj narazen, so pa zato razgledi neverjetni. Naj vas ne prestrašijo basejumperji, ki redno skačejo čez steno.


Zadnji raztežaj se varuje na ograji ... Foto: arhiv Jana Podgornika

Calanques

V mediteranskih fjordih pri Marseillu se najde več sto opremljenih smeri, dolgih do 350 metrov. Okolje je res noro, za plezanje pa sta primerni jesen in pomlad. Pozimi lahko piha zelo močan maestral. Poleti je območje zaradi možnosti netenja požarov zaprto. Izogibajte se smerem starejšega datuma, saj so lahko res zlizane. Nekaj najlepših smeri je na rtu Sormiou. Do nekaterih se lahko sprehodite, do drugih spustite po vrvi. Priporočam sektor Melody in smer Bora Bora na rtu Morgiou - 350 m dolgo smer z oceno 6b+, ki preči vsega 30 metrov visoko steno. Iz Ljubljane ok. 1000 km.


Smer Bora Bora na rtu Morgiou. Foto: arhiv Jana Podgornika

Španija

Montserrat

Konglomeratni stolpi so zelo podobni tistim v grški Meteori, vendar so smeri lepše opremljene. Vseeno pa se morate navaditi na plezanje po čudnih "zacementiranih" kamnih. Iz Ljubljane ok. 1500 km.


Monserrat. Foto: arhiv Jana Podgornika

El Chorro

El Chorro pri Malagi je bil podobno kot Verdon včasih top destinacija. Poleg kratkih se najde kar nekaj dolgih smeri. Najboljše so tiste, ki se v kanjonu začnejo naravnost s slavne poti Camino del Rey. To so pred kratkim preopremili, tako da je sedaj že skoraj dolgočasna. Iz Ljubljane ok. 2400 km.


Soteska El Chorro. Foto: arhiv Jana Podgornika


Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.