Fotografije: arhiv Kibube
Se jezite, ker ste se s podplatom iz vibrama »zložili« na mokri skali, vse ostalo pa vam prehitro razpada? Se vam zdi, da vaš soplezalec pleza dve težavnostni stopnji višje ocene, ker je za plezalnike odštel sto evrov več? Ta prispevek je posvečen vam!
Mala šola vrvi |
Kako spakirati za potovanje s kolesom  |
Kratek vodič skozi pohodniško opremo  |
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Eksponentna popularizacija plezanja in gorništva povzroča mešane občutke. Razcvet profesionalne in športne opreme marsikomu predstavlja manjše fizično in psihološko breme, drugim pa manjšo pristnost in čistost alpinizma – pa naj gre za tehnično opremljenost alpinističnih smeri, širjenje zavarovanih poti (ferat) ali tehnološki napredek v individualni opremi. Tu ne zaostaja niti obutev. Težke in trde klasične pohodniške čevlje vsepovsod zamenjuje lažja, mehkejša in nižja obutev, kar pogosto spremlja skepticizem zlasti tradicionalistov.
Čevlji za dostope
Trenutni trend in hkrati gonilo razvoja planinske in plezalne obutve so t. i. čevlji za dostope (ang. approach shoes). Gre za hibrid med plezalnikom in pohodniško obutvijo, ki ga je težko strogo definirati, saj proizvajalci v želji po tem, da bi bili drugačni od konkurence, namenoma predstavljajo (tudi) nekonvencionalne tehnične rešitve in dizajne. Na eni strani opažamo specializacijo – za vsako delo (oz. šport) svoje orodje – na drugi pa generalizacijo. Ločnico med obema je nemogoče potegniti.
Lažje odseke stene lahko plezalec prepleza kar v pohodniški obutvi.
Kar je tej obutvi skupnega, je želja po optimalnem stiku s podlago. Tako lahko plezalec lažje odseke stene ali nekoliko težji dostop do smeri prepleza kar v pohodniški obutvi, ne da bi se moral zato že preobuti v plezalnike. Čevlji za dostope so postali nepogrešljivi tudi pri grebenskih prečenjih, kjer je nesmotrno jemati s seboj še plezalnike samo zaradi enega težjega plezalnega odseka. Obutev ima zato navadno manj nalitega podplata za boljši občutek, vezalke se zavezujejo skoraj do prstov. Opetnik izrazito zagrabi peto in nogo porine naprej, kar omogoča prenos teže na palec (enako kot pri plezalniku), čevlji pa so z zunanje strani še dodatno zaščiteni za spuste po meliščih in ostrih skalah.
Višina čevlja ne igra resnejše vloge, saj tudi srednje visoki dostopni čevlji (gležnjarji) po rigidnosti in trdnosti krepko zaostajajo za gojzarji. Višja obutev pa sicer na meliščih dodatno ščiti gležnje pred ostrim kamenjem in peskom ter preprečuje vdor snega na snežiščih.
Plezanje je skupek kompromisov. Začne se s kompromisom, kdo bo peljal otroka v vrtec, da bo šel partner plezat, nadaljuje z izbiro opreme ... Tudi kje so prioritete pri izbiri obutve, je stvar posameznika: udobje na račun višje teže, plezalska učinkovitost na račun udobja, pristop v gojzarjih in plezanje v plezalnikih ali celotna tura v čevljih za dostope …
Višja obutev preprečuje vdor snega na snežiščih.
Vibram, Five Ten in ...
Danes smo na točki preloma: na področju razvoja kopita obutve, notranje podloge (linerja) in steljke so novosti zelo zadržane, vse tehnološke inovacije pa so usmerjene v podplat – njegovo obliko in uporabljeno gumo. Mita, ki ju moramo takoj razbiti, sta naslednja: a) obstaja univerzalna guma in b) obstaja najboljša guma. Kot pri različnih tipih obutve imamo tudi pri izbiri gume možnost ozke specializacije glede na namen pri nekaterih in poizkus univerzalnosti pri drugih. Na koncu smo spet pri sklepanju kompromisov.V začetku tridesetih let je novoustanovljeni Vibram navidez revolucionaliziral pohodniško obutev z novimi podplati. Kombinacija učinkovitosti nove gumaste zlitine in patentiranega profila Carrarmato (slovensko tankovska sled) ter spremljajočega alpinističnega romanticizma je povzročila nagel komercialni uspeh ter nevede sprožila »oboroževalno tekmo«, ki traja še danes. Na drugi strani Atlantika je pet desetletij kasneje v Kaliforniji majhno podjetje (danes Five Ten) pričelo proizvajati plezalno gumo, ki v trenju absolutno prekaša evropsko konkurenco.
V zadnjih dvajsetih letih je število novih konkurentov in blagovnih znamk vsem znanih gigantov pričelo eksponentno naraščati. Vibram že dolgo ni več univerzalna vrsta gume, temveč ogromna družina specializiranih blagovnih znamk različnih zlitin in profilov. Iz patentiranega čevlja za dostope Five Tennie je nastalo podjetje Five Ten, ki poleg plezalne gume in plezalnikov ponuja obutev za vsak namen – od kolesarjenja do soteskanja. Ker je prvi lahko samo eden, so se kmalu pojavile drugačne kategorije inovatorjev: prva lepljiva guma (kakopak »boljša« od vibrama), prva trail running guma itd. Seznam je zastrašujoč.
Primer specializacije: čevelj za soteskanje
Trenje in stopanje na robove
Plezalci in gorniki imamo grdo navado, da postavljamo blagovno znamko pred vse in vse merimo v presežnikih. Pri plezalni obutvi in posledično obutvi za dostope je osrednjo merilo kakovosti postalo trenje gume v stiku z različnimi podlagami. Kakšna zmota! Kot smo že vzpostavili, je tudi pri izbiri prave gume za čevelj potreben kompromis.Boljše trenje ni nič drugega kot mehkejša guma, ki omogoča večjo deformacijo v stiku s trdo podlago in bolje zapolni mikro vrzeli v skali, pri čemer poveča skupni stik gume oz. podplata s površino – posledično trenje. Rado se pozablja, da se trenje meri, testira in računa v laboratoriju pri optimalni temperaturi (med nič in pet stopinjami Celzija) in ostalih zunanjih vplivih. V praksi plezamo in dostopamo pri višjih temperaturah, pri katerih guma postane še mehkejša in se lažje deformira ter povečuje možnost zdrsa. Pri izredno nizkih temperaturah guma preveč otrdi in zopet ne služi svojemu namenu, zato ima guma v zimski obutvi drugačno sestavo. Vpliv temperature v praksi pomeni tudi, da bo na isti skali ali stopu guma grabila drugače v dveh različnih časovnih obdobjih.
Poleg trenja je pozabljeno merilo plezalne učinkovitosti obutve tudi možnost stopanja na robove (ang. edging), ki je v neposrednem protislovju s trenjem. Ker je treba med obema vzpostaviti kompromis, tudi proizvajalci ponujajo medsebojno izključujoče se produkte – npr. Vibram trdnejšo gumo XS Edge (predstavnik Scarpa Force) za boljši edging in XS Grip2 za boljše trenje (Scarpa Instinct S). Na drugi strani Five Ten ponuja mehkejšo gumo za boljše trenje C4 (Five Ten Rogue) in MI6 (Five Ten Team VXI) ali Onyxx (Five Ten Arrowhead), ki je še najbližje Vibram Edge.
Guma za boljše trenje na plezalnikih
Plezalna guma na čevljih za dostope
Plezalna guma je kmalu našla svoje mesto tudi pri čevljih za dostope in pohodništvo – ali z njeno neposredno aplikacijo (npr. Five Ten C4 na čevljih Guide Tennie in MI6 na Aescent) ali pa z variacijami (npr. Vibram Idrogrip in Megagrip na čevljih Scarpa Gecko in Salewa Firetail 3). Tako kot pri plezalnikih bo trša in bolj nalita guma omogočala boljši stik z majhnimi stopi in ozkimi robovi, vendar na račun slabšega občutka na prstih. Guma z boljšim trenjem bo omogočala boljši stik na gladki skali in vlažnih površinah, vendar jo bo po robovih prej pobralo in stopanje na rob bo oteženo. In ne nazadnje: manjši čevlji bodo tako kot pri plezalnikih omogočili tisti pravi oprijem in občutek na skali, vendar na račun tveganja, da bodo sestopi neprijetni, celo boleči.
Five Tenov paradni konj, model Guide Tennie
Ker se tudi proizvajalci raje izogibajo govoru v presežnikih, ponujajo različne čevlje za enak namen, a s kontradiktornimi rešitvami. Five Ten na primer v svojem paradnem konju, modelu Guide Tennie, združuje najboljše iz obeh svetov, trden rob za optimalno stopanje na rob, gvozdenje v poke in mehko gumo, ki zagotavlja dobro trenje v stiku z gladko podlago. Bistveno udobnejši in še z boljšim trenjem je model Aescent, ki pa na račun boljšega občutka na prstih onemogoča stopanje na majhne robove. Camp 4 je bolj kot v plezanje usmerjen v udobje in dolgotrajno nošenje, pa vendar njegovi uporabniki brez pritoževanja plezajo enako. Italijanska konkurenca prav tako diferencira: Scarpa Zen za udobje in stopanje po robovih, Gecko je najboljši overall čevelj (kot Tennie) itd.
Minimalne razlike
Ali en tip gume in plezalnika res prinaša boljše rezultate? Odgovor je seveda ne. Tu govorimo o minimalnih razlikah, ki so na koncu sicer pomembne, vendar ne odtehtajo izbire obutve, ki subjektivno bolj ustreza posamezniku – bodisi zaradi udobja, načina uporabe (pronacija/suprinacija, tek/hoja, vrste plezanja) itd. Vrhunska obutev ne bo prinesla boljših rezultatov, če na koncu zaradi solz od neudobja (ali pa prazne denarnice) ne boste videli, kam stopate.
Čevlji za dostope so dobra izbira za popotnike.