Zamislite si popolno destinacijo za preživljanje aktivnega, a vseeno sproščujočega dopusta, ki je dovolj blizu, da je dostopna z osebnim avtomobilom in nudi vse, od zelenih gozdov, prepredenih s potmi za treking ali gorsko kolesarstvo, do čvrste in ostre bele skale, čistega modrega morja ter toplega mediteranskega podnebja in izvrstne kulinarike. Pred očmi se vam je izrisala podoba Ligurije!
Slikovite vasice Cinque Terre. Vse fotografije: Jana Piculin
| Mini vodič: Sappada  |
Mini vodič: Meteora  |
Manj znana plezališča na sončni strani Alp  |
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Ligurija je ena izmed dvajsetih dežel, ki sestavljajo našo zahodno sosedo Italijo. Leži zahodno od Apeninskega polotoka, na obali Ligurskega morja med Toskano in Francijo. Je torej kraj, kjer se gorski verigi Apeninov in Alp spustita v morje, na zahodu s strmimi klifi, na vzhodu pa s položno peščeno obalo.
V poletnih mesecih tu visoke temperature omejujejo nivo aktivnosti na sprehod od ležalnika do morja in nazaj. Z visokimi cenami, zasedenimi parkirnimi prostori in trumami skandinavskih turistov, na debelo namazanih s kremo za sončenje, to res ni sanjska destinacija za preživljanje prostega tedna v avgustu. Tistim, ki dopust raje prihranijo za jesenske mesece, pa obisk Ligurije toplo priporočam. Takrat se namreč ozračje dovolj ohladi, da lahko čez dan izkoristimo obronke hribovja za najljubše aktivnosti na prostem, hkrati pa je temperatura morja še prijetno topla za večerno sproščanje razbolelih mišic.
Finale Ligure
Med plezalci že dolgo poznano in priljubljeno je Finale, ki je del Vzhodnega Primorja (Riviera di levante). Gre za približno deset kvadratnih kilometrov veliko območje, kjer je v sistemu dolin v zaledju mesta Finale Ligure razsejanih 170 sektorjev s skupaj okrog 3000 smermi. Plezalci vseh nivojev znanja lahko tu uživajo na beli apnenčasti skali z značilnimi luknjami, ki jim roke zlahka zaupajo, tako da brez težav preplezamo tudi kakšno bolj previsno smer. Izbiramo lahko med plezanjem v bolj ali manj previsnih stenah, tudi višjih z večraztežajnimi smermi (čeprav je večina vseeno enoraztežajnih), najdejo se plošče, strehe, jame in stebri. Dolgčas vam vsekakor ne bo. Zaradi velikosti in obširnosti območja vsekakor priporočam nakup vodnička. Vseeno pa se je vredno ustaviti na jutranji kavi v Final Borgu in za priporočila povprašati pri domačinih (natakarjih, prodajalcih v pekarnah in številnih trgovinah z opremo). Lokalne »legende« namreč neumorno čistijo nove stene in opremljajo smeri, ki jih v vodničkih še ni. V barih pa se najdejo »meniji« s skicami in opisi novih sektorjev na ostri skali, ki sicer poreže prste, a ne zdrsne zlahka in tako nudi prvovrstno izkušnjo plezanja.
Plezališče z luknjami, Finale Ligure
Zaradi hribovitega zaledja je območje raj tudi za ljubitelje gorskega kolesarstva, sama obala pa je manj atraktivna, saj je položna in peščena. Ker je območje turistično, je možnosti za nastanitev ogromno: od hotelov, hostlov in apartmajev v mestih do raznih kampov. Vsekakor boste za polno doživetje Finala potrebovali avtomobil.
Cinque Terre
Zahodno Primorje (Riviera di ponente) pa je med turisti iz vsega sveta znano predvsem po obalnem pasu, imenovanem Cinque Terre. Gre za pet slikovitih vasic, postavljenih na gričevnatem svetu med vinogradi in klifi. Območje skupaj s sosednjim parkom Portovenere in bližnjimi otočki ni zaman uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je res pravljično. Če ste že v bližini, si vsekakor vzemite dan za potepanje po poteh med vasicami! Ljubitelji trekniga lahko prehodijo ves obalni pas med krajema Portovenere in Levanto. Nižja pot, ki je bliže obali, je poleti zelo turistična in seveda plačljiva. Brezplačni alternativi sta višja pot, ki poteka po gričevnatem svetu nad vasmi, ali pa obisk izven sezone, ko je brezplačna tudi obalna pot.
Slikovite vasice
Muzzerone
Če vas od vsega še najbolj privlačijo klifi, si lahko strast potešite v plezališču Muzzerone. Leži nad vasjo Portovenere in je z avtomobilom lahko dostopno. Iz mesta La Spezia ga dosežemo v dobrih 20 minutah vožnje. Najlaže dostopen in najbolj oblegan je sektor Parete centrale, saj leži tik pod parkirnim prostorom. Nudi precejšnje število lepih smeri težavnosti 4b–7c+ v dobri, čvrsti skali. Je pa zato za marsikateri okus preveč zlizan, ali kot bi rekli domačini: troppo unto. Splača se torej spustiti po poti in poiskati ostale sektorje. Najdejo se tako nizki sektorji s kratkimi in zelo lahkimi smermi kot tudi bolj previsni sektorji z ocenami nekje do 7c (vseeno pa je večina smeri ocenjenih niže). Skupaj je v plezališču med 350 in 400 smeri, med katerimi so tudi 2–3-raztežajne smeri, dolge okrog 200 m. Na vrhu večine smo poplačani s čudovitim razgledom na morje, ki se peni na razčlenjeni obali.
Pogled na plezališče Muzzerone ter otoke Palmaria, Tino in Tinetto
Po končanem plezanju priporočam spust po pešpoti do Portovenera, kjer je obvezen postanek v focaccerii (poskusi foccacio s tradicionalnim pestom!), potem pa zasluženi skok v morje. Ob pogledu na skalo, ki se dviga iz morja, se vam mogoče celo povrne nekaj energije za plezanje kar v kopalkah, naravnost iz vode! Pa tudi alternativa poležavanja na od sonca razgretih črnih skalnih ploščah ni ravno slaba …
Če je plezanje glavni razlog za obisk, je popolna izbira za prenočišče Rifugio Muzzerone v neposredni bližini plezališča. Zaradi precejšnje zasedenosti je treba vnaprej zavrteti telefon ter preveriti razpoložljivost in cene. Prvi kamp je precej oddaljen, do plezališča se boste iz njega vozili približno eno uro. Prostor za spanje v hotelih ali apartmajih pa se bo vedno našel v pristaniškem mestu La Spezia. Če se boste odločili videti čim večje območje in tako v vsakem kraju preživeti le noč ali dve, pa priporočam, da zberete nekaj poguma in poskusite prenočišče najti kar pri domačinih preko spletnih strani, npr. CouchSurfing. Tako si lahko zagotovite brezplačno posteljo v samem jedru katere od obmorskih vasic in hkrati kakšen interni namig domačinov.
Najboljši zaključek plezalnega dne: večerno kopanje v Portoveneru
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.