Če vas mika pohajanje po Himalaji, pa ne veste čisto dobro, kako se tega sploh lotiti, je tu nekaj najosnovnejših napotkov za »nepalske« začetnike. Če je za vami že kateri od trekingov, pa tako ali tako veste, da v Nepal ne greš samo enkrat …
Eno od Gokijskih jezer. Foto: arhiv Kibube
Z višino ni heca  |
Na treking v indijsko Himalajo  |
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Avantura
Treking v Nepalu je tolikšna avantura, kot si jo želite. Lahko izberete »najvarnejšo« (in najdražjo) možnost s katero od slovenskih agencij, zlahka si najamete vodiča in ostalo podporo v Nepalu (prek interneta od doma ali šele, ko pridete v Katmandu), na pot pa se brez večjih težav odpravite tudi popolnoma sami. Trekingov različnih dolžin, zahtevnosti in odmaknjenosti je v tej himalajski državici toliko, da v enem življenju ne boste prehodili vseh. Za turistično infrastrukturo je na najbolj uhojenih poteh dobro poskrbljeno, če želite, pa lahko izberete kaj čisto pozabljenega in prvinskega.Bolezni
Glavna težava v visokih gorah Himalaje je višina. Vsako bivanje nad ok. 3000 metri zahteva ustrezno aklimatizacijo, o kateri smo v Kibubazinu že pisali. V nasprotnem primeru lahko zbolite za višinsko boleznijo, ki je v najbolj skrajnih oblikah lahko celo usodna.Druga ključna zdravstvena težava je prebavne narave. Kot pri vsakem potovanju v tujino z neevropskimi higienskimi standardi tudi tu velja načelo pametnega prehranjevanja: jejte samo hrano, ki je kuhana oz. pečena. Izogibajte se svežemu sadju in zelenjavi razen tistemu, ki ga lahko olupite. Solate odpadejo, še vedno pa lahko uživate v slastnih nepalskih banan(ic)ah. Bolje nekaj tednov živeti malo bolj asketsko kot presedeti cele noči na stranišču!
Cene
Bistveno nižje kot pri nas! Spanje praviloma stane le nekaj evrov, a za ta denar ne pričakujte evropskih standardov udobja. Na trekingu boste več kot za spanje odšteli za hrano, in višje kot greste, dražja bo, a nikoli ne bo dosegla naših cen.Čaj in druga pijača
Glavna pijača na trekingu. Izbirate lahko med pravim čajem z mlekom ali brez njega, ingverjevim čajem, vročo limonado, vročo limonado z ingverjem in podobno. Ne kupujete ga v skodelicah kot v naših kočah, pač pa v termovkah – glede na žejo se odločite za malo, srednjo ali veliko in se potem ves večer napajate s toplo tekočino. Pitje zadostne tekočine je namreč ključno za uspešno prilagajanje na višino. Na voljo imate tudi pivo, pa kokakolo in razne druge, na turiste usmerjene pijače. Opozoriti velja, da alkohol in višina ne gresta dobro skupaj.
Nepalsko pivo. Foto: arhiv Kibube
Vode boste na trekingu verjetno spili manj – med drugim zato, ker jo je treba kupovati v plastenkah, kar je okolju silno neprijazno, ali jo prečistiti, kar pomeni, da ne bo imela prav slastnega okusa. Pa še mrzla je … Nikar ne pijte vode iz izvirov, ne glede na to, kako visoko in na samem so! Če jo boste odnesli s kratkotrajno drisko, boste imeli še srečo. Znane so zgodbe popotnikov, ki so po nekaj tednih bivanja v Nepalu ocenili, da je njihovo telo že navajeno na nepalske bakterije, in se nato še kako leto otresali neljubih črevesnih gostov.
Dovoljenja
Za vsak treking boste potrebovali t. i. TIMS, trekinško izkaznico, ki jo dobite v Katmanduju. Z njimi oblasti vodijo vsaj približno evidenco trekerjev v državi. Za izkaznico boste potrebovali fotografijo, ki si jo sicer brez težav izdelate v Katmanduju. Na izkaznici navedete območje, kamor greste na treking, in predvidene datume. Pozor, urad, ki to izdaja, je ob (nepalskih) koncih tedna zaprt, brez izkaznice pa ne smete na treking, saj vam jo bodo večkrat preverili.Za večino trekingov boste nato morali plačati tudi vstopnino oz. pristojbino, npr. na vstopu v narodni park, na začetku doline ipd. Praviloma gre za smešno majhne zneske, s katerimi vsaj malo poskrbijo za infrastrukturo na obiskanem območju.
Elektrika
Ogromni, kaotični Katmandu je vsak dan nekaj ur brez toka. Boljši hoteli, restavracije in trgovine imajo generatorje, ki sicer dajejo luč, a so tudi glasni in smrdljivi, zrak v glavnem mestu je pa že tako ali tako daleč od himalajske svežine.Večina prenočišč na trekingih ima nekakšno elektriko – iz sončnih celic, vetrnic ali česa podobnega. Luči so bolj brlivke in dobra čelna svetilka je nepogrešljiva. Nekateri tujci s sabo vlačijo tablice ali računalnike. V prenočiščih jih je sicer možno napolniti, a to ni najbolj zanesljivo, zaradi težavne oskrbe z elektriko pa je polnjenje običajno treba plačati. Priporočam, da to navlako pustite doma in si privoščite popoln elektronski odklop!
Pumori (7161 m). Foto: Matevž Kastrin
Fotoaparat
Pripravite se na fotografije, na tisoče fotografij! Kajti Nepal je en sam, ogromen fotosafari: od človeškega kaosa v mestih do zelenih nižinskih pragozdov, od ledenih vršacev do prašnih vasi, od smrkavih otrok do visečih mostov nad bobnečimi rekami. S seboj imejte dovolj spominskih kartic in kakšno rezervno baterijo. Višje kot greste, čistejše so barve …Gore
Zato greste tja, kajne? In zlepa jih ne zmanjka! Lahko hodite pod osemtisočaki, ki so višini primerno impresivni, a tudi nižji, manj znani vrhovi praviloma ne zaostajajo v lepoti. Nekaj najbolj obiskanih in zato najlažje izvedljivih trekingov: iz Katmanduja z letalom v Lukhlo in peš pod Everest; treking okoli Anapurn ali do baznega tabora na njihovi južni strani; treking do Gosainkundskih jezer.Pristopi na vrhove so bolj zapleteni – zanje praviloma potrebujete posebna (= dražja) dovoljenja, resno visokogorsko opremo in torej celo odpravo. V okviru marsikaterega trekinga pa lahko obiščete kak »nižji«, razgleden vrh, recimo štiri- ali pettisočak.
Treking pod Everestom; razgledni dodatek nad Gokijska jezera. Foto: arhiv Kibube
Hrana
Steber nepalske prehrane je slavni dal bhat: bel riž, lečina juha oz. omaka in zelenjavni curry. Na voljo po vsej državi in ob vseh urah, a noben dal bhat ni enak drugemu. Vseeno se ga po nekaj dneh naveličate, ima pa to dobro lastnost, da naročilo dal bhata vedno vključuje neomejeno število repetejev, če ste še lačni. Od ostalih jedi so zanimivi še nekakšni žlikrofi, momo, nato pa že prehajate v bolj turistične vode s testeninami, krompirjem in podobno. Ponudba je na vseh trekingih presenetljivo podobna in pretežno vegetarijanska.Po mojih izkušnjah se pohodnikom po nekaj dneh začnejo prikazovati krvavi zrezki, masten krompirček in podobno nezdrave jedi. Primanjkljaj visokokalorične hrane se na trekingih najlažje rešuje z marsi in snickersi, ki so na voljo povsod. Po nekaj tednih hribov pa se neskončno priležeta pica ali velik kos mesa v Katmanduju oz. Pokhari, ki imata mednarodno kulinarično ponudbo.
Tipična izvedba dal bhata. Foto: arhiv Kibube
Internet in telefon
Glavne trekinške poti so pokrite z nepalskim GSM-signalom. Najučinkoviteje je, da kupite nepalsko SIM-kartico, s katero se javljate domačim. V bolj odmaknjenih krajih imajo domačini tudi satelitske telefonske govorilnice ali celo internet, kjer pa so cene – povezavi ustrezno – precej zasoljene. V mestih so spletne kavarne na vsakem koraku.Jaki
Ta prijazna nepalska krava domuje na višjih višinah, tako da če ne greste dovolj visoko, jakov ne boste videli. Karavane jakov so dandanašnji rezervirane za filme. V resničnosti tovore prenašajo mule oz. konji, najnerodnejša bremena pa so prihranjena za upognjene hrbte človeških nosačev.V višavah so jaki cenjeni tudi zaradi svojega izločanja. Ker v Nepalu ni lesa, domačini kurijo s posušenimi jakovimi iztrebki. Ne, prav nič gnusno ni.
Jaki na mestnih uličicah. Foto: Nataša Borovnik
Kupovanje
Na trekingu boste verjetno kupovali predvsem prigrizke, vodo in straniščni papir, kar je na voljo v vseh prenočiščih. Nekatere manj pogoste, a včasih ključne pripomočke (npr. damski vložki, krema za sončenje, kondomi) je težje dobiti, zato jih prinesite s seboj.Pravo nakupovalno mrzlico pa si lahko privoščite v Katmanduju ali Pokhari. Trgovinice s hipijevsko-eksotičnimi izdelki so na vsakem koraku. Morda bo trajalo kak dan, da se naučite nepalskega barantanja, zelo verjetno pa se boste domov vrnili z dodatno potovalko stvari …
Letala in avtobusi
Nepal so sami hribi in doline. Čeprav je mreža cest vsako leto širša, so letala še vedno pomembna za dostop do marsikaterega izhodišča. Letala so majhna, leti spektakularni, pristanki in vzleti pa nemalokrat adrenalinski.Ponekod pa je edina možnost cijazenje na avtobusih. Ceste so slabe, počasne in nevarne, avtobusi pa polni in neudobni. Čisto običajno je, da se sto kilometrov vozite deset ur ali več. Vsaka taka vožnja je neprijetno in naporno, a precej nepozabno doživetje.
Tipična nepalska cesta. Foto: arhiv Kibube
Molilni mlinčki, zastavice in …
V Nepalu so povsod okoli vas verski objekti – bolj kaotični hindujski templji ali bolj umirjene budistične molilne zastavice, mlinčki, čorteni in podobno. Vse skupaj je slikovito, priporočljivo pa je, da se podučite o tem, kako se spoštljivo obnašati.
Osrednji Budov tempelj v Katmanduju. Foto: arhiv Kibube
Nosači
V Nepalu si vsak lahko privošči svojega nosača, ki mu za nekaj evrov na dan prenaša nahrbtnik. Najdete ga lahko v Katmanduju ali na začetku trekinga. Ali se za to odločite ali ne, je vaša izbira. Hoja brez težkega nahrbtnika je lažja in z najemom nosača nekomu dajete kruh, nekaterim pa je neprijetno, da drugi garajo zanje. Poleg tega vas morda zna motiti, da nosač vso pot prehodi v japonkah in eni majici, da »odloča«, kje boste prenočevali, in podobno. Več svobode, a težja hoja brez nosača ali fizično udobje in odvisnost od dodatnega člana vaše odpravice? Vsekakor je dobro, da se o tem odločite še pred začetkom trekinga. Če boste izbrali nosača, je namreč dobro, da imate s seboj dodaten mali nahrbtnik za fotoaparat, pijačo in malico, ki ga boste nosili sami.
Nosači si pomagajo s krošnjami, glavno težo pa nosijo na čelu. Foto: Zlatko Jaklin
Oprema
Za treking potrebujete osnovno pohodniško opremo: dobre, uhojene čevlje in pohodniške palice, topla oblačila in spalno vrečo. Ne pozabite na kapo, rokavice, sončna očala in čim širši klobuk, višinsko sonce je namreč potuhnjeno močno. Neprecenljiva je puhovka, kajti visoko zgoraj je mraz! Če je nimate, jo lahko za majhen denar kupite v Nepalu ali celo na trekingu. Vprašanje pa je seveda, ali je sijoči napis na njej originalen … Glavne trekinge običajno lahko prehodite brez cepina in derez.Poti
Praviloma hodite po širokih, dobro utrjenih poteh, primerljivih z našimi mulatjerami, ki so dejansko »ceste« med vasmi. Le prek prelazov ali višje zgoraj, nad vasmi, so slabše uhojene. Na pestrem himalajskem terenu so pogosti podori in zato razni obvozi na poteh, zelo pogosto pa se tudi zgodi, da pot dol vključuje kar precej vzponov. Predvsem v nižjih krajih, kjer več dežuje, so poti nadelane v obliki stopnic. Toliko jih v življenju verjetno še niste prehodili naenkrat! Za vaše noge bo to nova in naporna izkušnja ne glede na to, ali se po njih vzpenjate ali spuščate.
Čez reke so speljani solidni viseči mostovi. Foto: arhiv Kibube
Razvedrilo
Ob dolgih popoldnevih in večerih ste na trekingu željni razvedrila. Priporočam zabavo stare šole: knjige, križanke, karte in seveda kramljanje z ostalimi, ki gnezdijo v jedilnici.Stranišče in umivanje
Sprijaznite se: nepalska stranišča so slaba. V vsej državi, celo v najrazvitejših mestih, morate straniščni papir metati v poseben koš poleg stranišča. Na trekingu se stranišča zelo razlikujejo. Praviloma ga nimate v sobi, pač pa na koncu hodnika ali celo zunaj: mrzla hišica z luknjo za opravljanje potrebe na štrbunk. Namesto kotlička si pomagate z vedrom vode. Možne so seveda tudi razne kreativnejše izvedbe.Na umivanje nad 4000 metri lahko kar pozabite – premrzlo je, tople vode ni, tako ali tako pa se na suhem zraku sploh ne boste potili. Prvi tuš, ko se spet spustite v malo toplejše kraje, je zato res božanski. Vseeno je topla voda večkrat bolj »topla« kot topla, tako da se oborožite s potrpežljivostjo.
"Luksuzna" izvedba stranišča na štrbunk; s košem za papir in vedrom namesto kotlička. Foto: arhiv Kibube
Šotor in spanje
Za glavne trekinge šotora ne potrebujete – na vsakih nekaj ur greste namreč mimo t. i. lodža, ki ponuja spanje in hrano. Kot bi imeli pri nas na vsakih nekaj ur planinsko kočo … Vsi lodži imajo jedilnico, v kateri lahko popoldne oz. zvečer posedate, v njej pa pogosto celo zakurijo, in škatlaste sobe različne kakovosti. Skupna ležišča so redka. Če je mrzlo in če je gostov malo, so veseli tudi, če posedite pri domačinih v kuhinji.Če si izberete manj obljuden treking, pa boste potrebovali šotor, kar vključuje nosače in vso ostalo logistiko.
"Šank" s prigrizki v prenočišču. Foto: arhiv Kibube
Thamel
Kaotična najbolj turistična četrt v Katmanduju, nepalski prestolnici. Zmeda uličic, mopedov, avtomobilov, pešcev, trgovin, restavracij, hotelov in slabega zraka marsikoga najprej spravi v obup, po povratku iz hribov pa se zdi prav prijetno civilizirana.
Foto: arhiv Kibube
Ura
Na trekingu časa naenkrat ni več. Vse, kar obstaja, je sončna svetloba, zato vstajate s prvo zarjo in hodite spat ob šestih zvečer, ko se znoči. Ali poznate še bolj zdrav in manj stresen življenjski slog?Vreme
Odvisno od sezone, a izven poletnega monsunskega obdobja je večinoma sončno, suho in hladno. Ni pa nujno – v doline se lahko navleče več dni trajajoča meglena kapa, ki oteži orientacijo in vas seveda prikrajša za razglede. Da ne omenjam nenadnih snežnih metežev ali besnih neviht, med katerimi se kaplje s tako silno odbijajo od tal, da imate najprej premočene noge od stopal do kolen.
Everest (levo) in Lhotse (desno). Foto: arhiv Kibube