Zakaj plezati?

Kibubazin št. 256, 15. 4. 2019
Mitja Valentan

Katere pozitivne učinke na življenjski stil in motivacijo ima lahko plezanje - bodisi športno plezanje v plezališčih bodisi balvaniranje ali alpinizem?


Foto: Matic Redelonghi

Mini vodič:
Kalimnos

    Najlepša plezališča
na Primorskem

  
Mini vodič:
plezališča Peloponeza

  
Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


V svetu hitrih mislih in hitrega pretoka informacij vse več ljudi posega po individualnih športih. Nekateri za vsakodnevno aktivnost, drugi za popestritev popoldneva po službi, spet tretji za oboje hkrati, kar nemalokrat spremeni življenjski stil. Vsem pa je skupno to, da naredijo nekaj dobrega za svoje telo in duha. Takšna praksa lahko na dolgi rok resno spremeni življenje posameznika, in to na bolje. Šport je nemalokrat vzvod za odločitve, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu življenju. 

Športno plezanje


Pri športnem plezanju se um poistoveti s telesom, saj je zbranost v vertikalni steni nujna, da pridemo do vrha. Za nekatere ljudi je fenomenalen hobi, spet za druge resen šport, ki terja veliko tedenskega treninga in odrekanja. Takšno odrekanje pa nikakor ne pomeni, da smo prikrajšani za pomembne stvari v dnevu oziroma življenju - spremeni se v življenjski stil, ki se iz dneva v dan izpopolnjuje, kljub temu da se morda zdi v očeh nekaterih opazovalcev nenehno ponavljanje vedno bolj ustaljene prakse.


Zbranost v steni je nujna, da pridemo do vrha. Foto: Rok Mihovec

Življenjski slog


Plezanje je marsikaterega plezalca popeljalo na pot samouresničitve in spontanosti. Edinstveno združuje dneve v naravi, druženje s prijatelji, premagovanje smeri in bolečine, poleg tega pa spoznavanje kulture pri nas in po svetu, spanje pod zvezdami … Pustolovščina se prične, ko plezanje postane življenjski stil. S prijatelji planiramo tedenske izlete v plezališča, spoznavamo nove ljudi, ki jih odlikujejo podobne vrednote in še veliko več, sčasoma pa najbolj zagrizeni posvojijo ta način življenja in se mu popolnoma predajo. Treningi se stopnjujejo, prsti se začnejo krepiti na deski, spremeni se jedilnik, v najboljšem primeru se spremenijo tudi prehranjevalne navade. Ja, po določenem času se pričnemo zavedati sile gravitacije in tega, da nesemo vsak kilogram s seboj do sidrišča. Materializem, status in blišč ostajajo le pojmi, s katerimi se ne poistovetimo več; ostane le vprašanje: "Kateri je pa tvoj projekt?"


Pustolovščina se prične, ko plezanje postane življenjski stil. Foto: Mitja Valentan

Gibalne sposobnosti


Dobro razvite gibalne sposobnosti so jedro vsakega dobrega plezalca. Ker nimamo vsi prirojenih, jih pridobimo s treningom. V glavnem jih delimo na sedem kategorij:

  • Hitrost: Sposobnost hitrega izvajanja gibalnih nalog. Pogojena je z nekaterimi fiziološkimi značilnostmi, kot je sposobnost centralnega živčnega sistema, da izvaja veliko število impulzov, ki vzdražijo mišice, in prenaša živčne signale.
  • Vzdržljivost: Sposobnost dolgotrajnega opravljanja gibalne aktvnosti.
  • Moč: Sposobnost človeka, da učinkovito izkorišča silo mišic za delovanje proti zunanjim dejavnikom. Pri plezanju z večjo močjo lažje premagujemo silo težnosti.
  • Koordinacija: Usklajevanje gibov z miselno predstavo o tem, kaj želimo doseči. Izraža se kot sposobnost hitrega učenja in izvajanja motoričnih nalog.
  • Ravnotežje: Sposobnost ohranjanja stabilnega položaja, kjer so minimalne amplitude človeških gibov. V osnovi telo nenehno koleba. Z izboljšanjem ravnotežja potrebujemo manj korekcijskih gibov za ohranitev v nastali situaciji.
  • Preciznost: Sposobnost za natančno intenzivnost gibanja in opravljanje nalog z največjo popolnostjo.
  • Gibljivost: Sposobnost izvajanja gibov z veliko amplitudo. Ta se pri posameznikih razlikuje in je odvisna od anatomskih, psiholoških, antropometričnih in fizioloških dejavnikov. Druge gibalne sposobnosti ne vplivajo na gibljivost, sama pa vpliva na hitrost, koordinacijo in ravnotežje.



Vsako izmed teh kategorij lahko izoliramo in izboljšamo s točno določenim treningom ali z dopolnilnimi športnimi aktivnostmi. Na tem mestu dodajmo še eno kategorijo - tehniko, ki vključuje študij vseh gibalnih kategorij in hkrati sposobnost implementacije teorije v izvedbo.


Dobro razvite gibalne sposobnosti so jedro vsakega dobrega plezalca. Foto: David Bole

Motivacija = cilji + vrednote


Vsak začetek je težak, saj se srečujemo z doslej neznanimi okoliščinami in situacijami. Ti dejavniki nam lahko vzamejo pogum in voljo za napredek, še posebej pri zahtevnejših dejavnostih. Tega se vsak začetnik v športnem plezanju zelo zaveda, sploh če je začel plezati v zrelejšem življenjskem obdobju. Dobre gibalne sposobnosti niso dovolj, da dovolj dolgo vztrajamo in prebijemo "plafon". Tu nastopi motivacija, ki je na hitro rečeno skupek ciljev in vrednot. Ko imamo jasno definiran cilj, ki ga želimo doseči, je vse skupaj lažje, saj vemo, kam gremo, in osmislimo naporne treninge. Pri plezanju je toliko lažje, ker imamo težavnostno lestvico oziroma ocene smeri, s katerimi merimo napredek. Nikakor pa niso absolutne za nekoga, ki mu je plezanje enostavno všeč. Pomembne so tudi vrednote, ki nas odlikujejo kot ljudi. Vrednote so vse tiste ideje in predstave, za katere smo pripravljeni žrtvovati čas, energijo in denar. Ko imamo motivacijo in ko smo popolnoma predani svoji dejavnosti, pravimo, da smo v t. i. flowu, ki pomeni optimalno doživljanje izkušnje. Pri tem je pomembno, da je izziv dovolj velik za naše trenutne sposobnosti, da ne pride do frustracij ali v nasprotnem primeru dolgočasja.


Model SMART

Pri postavljanju ciljev si lahko pomagamo z modelom SMART:

  • S: Kaj natančno hočemo doseči?
  • M: Je cilj merljiv?
  • A: Je cilj atraktiven?
  • R: Je cilj realen, torej izvedljiv?
  • T: Kdaj natančno bo cilj dosežen?



Tveganje


Varno tveganje ne obstaja, ker to potem ni tveganje! Pri tem vzamemo v račun neuspeh, ki se lahko zgodi. Z drugimi besedami: upamo na najboljše, medtem ko pričakujemo najslabše. Pri plezanju tvegamo predvsem poškodbe zaradi preveč treniranja ali nepremišljenih padcev v skali. A brez tveganja ni napredka. Kako naj torej začetnik v športnem plezanju tvega, da bo dosegel rezultat in ga tudi presegel z minimalnim tveganjem? Najbolje z opazovanjem boljših od sebe in pogovorom z njimi. Plezalci smo zelo odprta skupnost in večina drugim zaupa svojo strategijo. Več se pogovarjamo, širšo sliko pridobimo. Ko imamo več možnosti, se zmanjšata stopnja tveganja in možnost za neuspeh. Treba pa se je zavedati, da smo si različni, in če za nekoga nekatere strategije veljajo, za drugega ne. Tveganje je tisto, kar loči posameznika od družbe, in iz lastnih izkušenj lahko povem, da je od časa do časa dobro tvegati, saj se nam ravno s premagovanjem ovir večata samozavest in zaupanje v svoje sposobnosti.


Plezalci smo zelo odprta skupnost. Foto: Marina Jašić

Zakaj torej plezati?


V času nemirne mladosti nekateri popolnoma opustijo športne aktivnosti zaradi študija ali vpliva družbe. To je pripeljalo do zmanjšanja gibalnih sposobnosti in posledično se je povečala debelost med populacijo. Tisti redki, ki so se odločili za ta ali oni šport - poleg plezanja so tu denimo še popularnejši ekipni športi, kot so nogomet, košarka ali odbojka -, pa vedno bolj pričajo o pozitivnih lastnostih, ki so jih pripeljale na pot raziskovanja samega sebe in širšega sveta.

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.