Top 10 lahkih snežnih tur

Kibubazin št. 245, 28. 1. 2019

Zima v gorah ni rezervirana samo za najbolj izkušene. Tudi za tiste z manj hribovske kilometrine so na voljo lažji, plazovom in zdrsom manj izpostavljeni cilji, ki pa vseeno poskrbijo za prvovrstna zimska doživetja.


Zima pod vrhom Blegoša. Foto: Rudi Potočnik

Ledeni slapovi
za začetnike

    Tople novosti
pri Montaneu

  
Nakupovalni vodič:
plazovna oprema

  
Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


Kljub relativno varnemu terenu pa ne pozabimo na opremo (poleg toplih oblačil priporočamo še gamaše, pohodniške palice in mini derezice, po potrebi tudi ustrezno zaščito proti soncu) in seveda zdravo pamet. Za lastno kožo na poti smo odgovorni predvsem sami.

Blegoš (1562 m)


Pobočja postavneža med Selško in Poljansko dolino so ravno prav poraščena, da so varna tudi v snegu. Nanj so običajno zgažene poti z več strani, med drugim s sedla Črni Kal ali iz Potoka. Vrh pa je ravno prav gol, da omogoča nepozaben razgled in pogosto precej sibirsko zimsko izkušnjo. Pred vetrom si lahko oddahnemo v gostoljubni koči.


Pogosto vetrovni vrh Blegoša. Foto: Tomaž Šavs

Gladki vrh na Ratitovcu (1666 m)


Gladki vrh nad Železniki je preverjena zimska klasika. Najobičajnejši snežni pristop vodi iz prevetrene vasice Prtovč skozi dolino Povden, je pa priporočljivo imeti s sabo derezice, kajti vršna pobočja so pogosto spihana in trda. In še ena klasika: čaj in flancati v Krekovi koči na vrhu.


Razgled z Gladkega vrha v snežno skromni zimi. Foto: Uroš Benedičič

Mrežce (1965 m)


Skoraj dvatisočak je hišna gora Blejske koče na Lipanci, do katere je običajno zgaženo od enega od izhodišč na cesti, ki se od glavne odcepi pri Mrzlem studencu. Če je snega veliko, so na ozki cesti srečevanja precejšen izziv za voznike. Z Lipance nas do vrha čaka kar strm vzpon, ki se mu je v veliki količini svežega snega varneje odpovedati. Če plazovna nevarnost ni prevelika, pa smo nagrajeni s sanjskimi pogledi na Triglav, Rjavino in globine Krme pod sabo.


Bela prostranstva od Mrežc proti Draškima vrhovom in Viševniku. Foto: Boštjan Grum

Kofce (1488 m)


Čeprav ne gre za vrh, pač pa le za kočo in razgledišče nad njo, je planinski dom na Kofcah ljubljenec družin in pohodnikov. Upravičeno, kajti na travnatih južnih pobočjih karavanškega grebena Košute je očarljivo vse leto. Pozimi je najbolj smiseln pristop izpod kmetije Matizovec, v dobrih razmerah pa lahko pot od koče nadaljujemo še na katerega od karavanških (skoraj) dvatisočakov, denimo Kofce goro (1967 m) ali Veliki vrh (2088 m).


Greben Košute od Velikega vrha proti vzhodu se v snegu zdi prav himalajski. Foto: Borut Ficko

Kriška gora (1471 m)


Na prvi položnejši rami dolgega grebena, ki se od Tržiča vzpenja proti Storžiču, gnezdi prijazna Koča na Kriški gori. Nanjo je zgaženo iz vasice Gozd, če nam pa razgledi s travnate terase na zadostujejo, lahko nadaljujemo po širokem, delno poraščenem slemenu še vse do Tolstega vrha (1715 m).


Prijazni svet Kriške gore. Foto: Klemen Lavrič

Kališče (1534 m)


Za bližnji stik s Storžičem je dobra izbira tudi na njegovi vzhodni strani. Gozdnati vzpon iz Mač ali Bašlja do Doma na Kališču nas bo dodobra ogrel, vendar bomo za trud bogato poplačani s pogledi na gorenjsko ravnico globoko spodaj. Po želji lahko nadaljujemo na bližnji Bašeljski vrh (1744 m) ali celo malo bolj odmaknjeni Srednji vrh (1855 m).


Pogled z Bašeljska vrha na Kališče in naprej na jug. Foto: Vesna Lopuh

Velika planina (1666 m)


Velika planina je vabljiva v vseh letnih časih. Če že ni ravno meka za alpsko smučanje, pa je na njej običajno dovolj uhojenih poti za prijetne zimske sprehode, denimo s Kranjskega Raka, Kisovca ali Marijaninih njiv do Male planine ali Gradišča. Prvaki Grintovcev v ozadju skrbijo za prvovrstno kuliso, koče ob poti pa za lačne želodce.


Zimska idila na Veliki planini. Foto: Aleksander Punčec

Uršlja gora (1699 m)


Tudi koroška lepotica izpolnjuje vse pogoje za dober zimski cilj: zgažene poti prek razmeroma varnih pobočij, razgledni vrh s slikovito cerkvijo in kočo za umik pred mrazom. Pri fotografiranju pa pazimo, da nam RTV-oddajnik ne pokvari motiva.


Gneča stavb na Uršlji gori. Foto: Nejc Juvan

Krim (1107 m)


Poraščeni Krim nad Ljubljanskim barjem je sicer težko umestiti na kateri koli seznam najlepših, a v sneženih dneh lahko predstavlja varno alternativo z večjo izbiro uhojenih poti, kočo (in oddajnikom) na vrhu ter zadostno strmino, da se vsaj malo preznojimo.


Zima na Krimu. Foto: arhiv Kibube

Sveti Lovrenc (1019 m)


Manj znan vrh severno od Postojne je pravzaprav potuhnjen - čeprav je razmeroma skromen, je le malokatera sredogorska pot pri nas tako neusmiljeno direktna kot tista iz Studena do cerkvice! Za še več razgledov se moramo še malo potruditi do najvišje točke. Sestop po zasneženih notranjskih travnikih pa je zato prav poseben užitek.


Vzpon na Lovrenca je bolj strm, kot se zdi s fotografije. Foto: arhiv Kibube



Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.