Nekaj dilem pri pohodniški opremi

Jana Piculin
Kibubazin št. 258, 29. april 2019

V poplavi izdelkov za pohodništvo in aktivnosti na prostem se zlahka izgubimo. Še posebej, če smo neizkušeni in se resnejšega pohodništva lotevamo na novo, nas ogromna izbira modelov hitro prestraši. Zato tokrat odgovarjamo na nekaj ključnih dilem pri izbiri osnovne pohodniške opreme.


Foto: Hari Dautović

Sanjsko
prosto leto

  Umetnost pakiranja
v nahrbtnik
  Kot
čebula

  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!
akcija_banner

Nizki ali visoki, trdi ali mehki?


Odločitev, kateri čevlji so najprimernejši, je odvisna predvsem od tega, za kaj jih bomo uporabljali.

Če potrebujemo obutev, v katero bomo hvaležno zdrsnili iz neudobnih službenih čevljev in čim prej zagrizli v najbližji klanec prezračit misli in spravit iz sebe ves stres dneva, naj bo nizka in mehka. Taki popoldanski skoki na nižje vzpetine so navadno kratki, hitri in lahki, saj s seboj nimamo težkega nahrbtnika. So super treningi, s katerimi telo pripravimo na daljše in zahtevnejše napore med vikendi. Primerni so torej nizki čevlji, ki gležnju ne nudijo dodatne opore, ampak vse delo prepustijo mišicam okrog sklepa, ki se na ta način krepijo.

Pri izbiri pazimo predvsem na primeren podplat, ki naj bo prilagojen podlagi. Če so to mehka gozdna tla, ki so pogosto blatna, naj ima čevelj mehkejši podplat s primernim profilom za kar najbolj optimalen oprijem. Če pa je teren skalnat, naj bo podplat malo trši in izdelan iz kvalitetne gume, ki na skali ne drsi in se ne obrabi takoj.

Na daljših, celodnevnih turah v sredogorju ali visokogorju navadno hodimo počasneje in nosimo težak nahrbtnik, zato je priporočljiva uporaba čevljev, ki glženjem nudijo več opore. Vendar pozor! To nikakor ne pomeni, da bodo ob morebitnem zdrsu čevlji fiksirali gleženj in preprečili zvin ali zlom. Njihova naloga je le, da pomagajo mišicam podpirati sklep in s tem varčevati z energijo, da ne pride do prehitrega utrujanja in klecanja. Čevlji naj bodo torej višji, nudijo naj več stabilnosti in dober oprijem pete.

Podplat naj bo trši in izdelan iz kvalitetne gume, ki naj bo nad prsti in ob straneh povišana. Na ta način bomo imeli na skali boljši oprijem, hkrati pa bo življenjska doba čevljev daljša. Kombinacija ostrih skal, težkega nahrbtnika in mehkih čevljev z nizko gumo je namreč popolna za zapravljanje polovice vsake mesečne plače za kupovanje nove obutve!

Za izbiro čevljev si torej vzemimo dovolj časa in primerne nogavice, posvetujmo se s prodajalcem in pomerjajmo, dokler ne najdemo modela, ki našim stopalom najbolj odgovarja. Na ta način bomo na turah namesto ogromnih žuljev na stopalih končno lahko občudovali razglede na sosednje vrhove in doline.


Foto: Maja Slabe

Pohodniške palice, da ali ne?


Krajše treninge je bolje opraviti brez palic, da poleg splošne telesne pripravljenosti treniramo tudi ravnotežje. Pri dolgih pohodniških turah pa je zgodba obratna. Pri celodnevni, tehnično zahtevni hoji s težkim nahrbtnikom na ramenih so palice dobrodošla pomoč. Z njihovo uporabo namreč del teže prenesemo na zgornji del telesa in razbremenimo sklepe spodnjih udov. Hkrati si s palicami povečamo podporno ploskev, zato je hoja enostavnejša z vidika ravnotežja in tako manj utrujajoča. Na ta način lahko preprečimo marsikateri zdrs, ki bi se zgodil zaradi utrujenosti in neprevidnosti.

Na kaj bodimo pozorni pri nakupu palic?

  • Dolžina: preverimo, kakšen je razpon dolžine palic in ali ta ustreza naši višini.
  • Sistem zlaganja: če bomo palice del ture nosili na nahrbtniku, so veliko priročnejše trodelne palice, ki so zložene dovolj majhne, da nas ne ovirajo.
  • Sistem za nastavljanje dolžine naj bo dovolj enostaven za uporabo, ampak hkrati trden, da se med uporabo palice ne bodo nehote zlagale skupaj. Priročne so tudi oznake na palici, ki omogočijo hitro nastavljanje na želeno dolžino.
  • Ročaj naj bo ergonomsko oblikovan, material, iz katerega je izdelan, pa naj bo prijeten in mehak. Dobro je tudi, če vpija pot in se hitro suši, da preprečimo drsenje in nastajanje žuljev.
  • Krpljice: če bomo palice uporabljali tudi pozimi, so priložene večje krpljice obvezen dodatek, ki prepreči, da bi se palice udirale v globok sneg.



Foto: Suzana Podvinšek

Zanke, litri, zaščita za dež …


Ključna vprašanja pri izbiri nahrbtnika:

  • Velikost: Na kako dolge ture bomo hodili: bodo to večinoma enodnevni poletni izleti, ko bo 30 litrov prostornine več kot zadostovalo? Ali imamo v načrtih daljše, večdnevne trekinge in zimske ture, ko bomo s sabo tovorili več opreme?
  • Razporeditev žepov: želimo, da ima nahrbtnik možnost odpiranja po celotni dolžini ter ločen žep za umazano in mokro opremo?
  • Ali bomo potrebovali zanke za palice, cepine, smuči, čelado in drugo opremo?
  • Ali je nahrbtnik primeren za uporabo vodnega meha?
  • Ali ima integrirano pokrivalo za dež?
  • Ali se da z zankami čim bolj prilagajati njegovo velikost?


Najpomembneje pa je, da izberemo nahrbtnik, ki se nam dobro prilega. Zavedati se moramo, da bomo težo najlaže nosili, če bo ta čim bliže težišča našega telesa, ki je v višini popka. Paziti moramo torej, da izberemo nahrbtnik, ki nam večino teže prenese na boke in nam težišče čim manj premakne navzgor ter nazaj. To namreč moti naše ravnotežje in zelo obremeni hrbtenico. Glede na svojo konstitucijo izberemo velikost in obliko hrbtišča. Nekateri proizvajalci imajo posebne modele, ki so prilagojeni ženski anatomiji telesa (ožja ramena, višji pas). Predvsem pri večjih nahrbtnikih preverimo, da so naramnice in pasovi dovolj široki in udobni ter karseda zračni. Nahrbtnik že v trgovini pravilno napolnimo s težjimi predmeti, dajmo ga na hrbet in nastavimo pasove. Vzemimo si čas za posvet s prodajalcem, ki bo preveril pravilno prileganje in nam svetoval pri nakupu.


Foto: Rudi Potočnik

Čebula je še vedno zakon!


Vsi že poznamo zgodbo o čebulnem oblačenju v hitro sušeča oblačila, ki odvajajo pot. Ne pozabimo, da to velja za vse plasti, saj lahko premočeno bombažno spodnje perilo uniči ves efekt dihajočih vrhnjih slojev. Poleg tega je vredno premisliti o investiciji v sicer navadno dražja, a kvalitetnejša oblačila, ki so tudi antibakterijsko obdelana ali pa narejena iz naravnih materialov (npr. volna). Na ta način se bomo izognili neprijetnemu vonju, ki se rad razvije po daljšem znojenju v sintetičnih oblačilih.

Obvezen del opreme je tudi za vodo in veter neprepusten zgornji sloj. Lahka vetrovka nam v nahrbtniku vzame zanemarljivo malo prostora, ob nenadnem poslabšanju vremena pa je neprecenljiva. Prodajalca povprašajmo o lastnostih membrane, iz katere je izdelana, in izberimo razmerje med nepropustnostjo, dihanjem in težo, ki najbolj ustreza našim potrebam. Pozorni bodimo, da so žepi dovolj visoko. Tako so uporabni tudi, ko imamo okrog pasu zapet nahrbtnik ali plezalni pas. Dobrodošel dodatek so tudi zadrge ob straneh oziroma pod pazduho, ki delujejo kot zračniki, in nastavljiva kapuca, ki jo lahko v močnem vetru tesneje stisnemo.


Obvezen del opreme je za veter in vodo neprepusten zgornji sloj. Foto: Tomaž Sinigajda