Najlepše doline v Zahodnih Julijcih

Na oni strani italijanske meje, a bližje, kot se vam zdi, se odpirajo neopisljivo lepe alpske doline, ki se z lahkoto merijo z najlepšimi prizori iz slovenskih Alp.


Montaž izpod Dveh špic nad Dunjo. Vse foto: arhiv Kibube

Triglavske doline in
kaj v njih početi
  Razgledniki v Kamniško-
Savinjskih Alpah


  Zakaj v
Karnijce

  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


Zajzera (Val Saisera)

Malo naprej od Trbiža se s severa pod vršace zariva Zajzera. Malo je tako priročno dostopnih, a tako dih jemajočih dolin. Široka asfaltna cesta vanjo je kratka in udobna, parkirišča pa so dobro urejena (nekatera je treba plačati). Če vam samo sprehod po zatrepu doline ne zadostuje, imate "dela" po okoliških gorah dovolj za krajše življenje.

Predstavimo torej glavne junake zajzerske panorame: lahko dostopni Kamniti lovec (Cima del Cacciatore, 2071 m), vrhovi okoli Viša (Jof Fuart, 2666 m), greben Poliških špikov in najvišji, Špik nad Policami oz. Montaž (Jof di Montasio, 2753 m) s svojimi nazobčanimi stolpi.


Viš nad Žabniško krnico

Na zahodnem robu dolino zaokrožata prijazna Krniška glavica (Jof di Sompdogna, 1889 m) in nenavadna Poldašnja špica (Jof di Miezegnot, 2087 m). Spekter dejavnosti po teh vršacih je res širok, od nezahtevnih poti do zelo resnih, že delno opuščenih ferat in seveda plezalnih smeri. Izvedbo tur olajša nekaj tipičnih italijanskih pločevinastih bivakov, nad dolino pa sta tudi dve prijazni koči, Pellarini (1499 m) v Žabniški krnici (Carnizza di Camporosso) in Grego (1389 m) pod prelazom Rudni vrh (Sella di Sompdogna). Kar koli od tega obiščete, gotovo vam ne bo žal. Pa tudi vroče ne bo - Zajzera slovi kot eden od najhladnejših kotičkov v Julijcih. Neuradni zimski rekord naj bi bil -40 °C, potrjeni podatki zadnjih let pa so segli do -25 °C.


Pogled proti Zajzeri s Kamnitega lovca

Dunja (Val Dogna)

Prej omenjeni prelaz Rudni vrh se na zahodni strani spušča v globine kot Dunja. Skozi celotno dolino je speljana asfaltirana cesta, ki pa je bistveno bolj zavita, ožja in napornejša kot tista v Zajzero. V njej je nekaj starih zaselkov, planin in gostišč, a nobene koče, tako da je Dunja tudi precej manj obiskana. Kar pa še ne pomeni, da je manj fascinantna!

Greben Naborjetskih gora severno nad Dunjo je zaradi južne lege primernejši za zgodnje poletje in zlato jesen. Vrhovi od Vrha Dunje (Jof di Dogna, 1961 m) pa vse do že omenjene Poldašnje špice mikajo uživače, ljubitelje samote in ostankov prve svetovne vojne. Na nasprotni strani so vrhovi okoli Strme peči (Monte Cimone, 2379 m) z nekaj redkimi izjemami (med njimi je divja, dolga ferata Norina) rezervirani za ekstremne brezpotnike. Ampak kralj doline je seveda Montaž, ki nad Dunjo kaže svojo najmogočnejšo podobo. Kaj zato, če od tod nanj ni lahke poti, njegovi v nebo kipeči stolpi so začarali že marsikatero srce, med drugim tudi najslavnejšega raziskovalca Julijskih Alp Kugyja.


Zgodnjepoletna Dunja, najvišja na sliki je Strma peč.

Pa še ena ideja za obisk Dunje: ljubitelji dveh koles lahko skozi dolino prekolesarite, se na oni strani Rudnega vrha spustite v Zajzero in krog sklenete po trasi stare železnice od Trbiža proti Tablji (Pontebba) in naprej, ki je danes spremenjena v kolesarsko stezo.

Reklanica (Val Raccolana)

Če se skozi Jezersko dolino (Val Rio del Lago) pripeljete na Nevejski preval (Sella Nevea), je Reklanica tisto, kar vas čaka, ko nadaljujete vožnjo na zahod. Po nekaj ostrih serpentinah se spustite na položnejše dno doline s kristalno čisto istoimensko rečico.

Za pohodniško udejstvovanje so pobočja nad Reklanico (na eni strani severna pobočja Kanina, na drugi južna pobočja vrhov okoli Strme peči) večinoma predivja, nekaj možnosti pa vseeno imate. Priporočamo predvsem čudovito vasico Patoc in stare mulatjere v njeni okolici. Najdaljša vas udobno, a izjemno slikovito povede vse do Pecola pod Montažem. Sicer pa Reklanico pozimi dobro poznajo ledni plezalci, ki poleti strme reklanške potoke in slapove odstopijo soteskarjem.


Vas Patoc in divji vrhovi nad njo

Rezija (Val Resia)

Najbolj odmaknjena od predstavljenih dolin je tista, za katero se jezikoslovci, politiki in drugi "strokovnjaki" ne morejo dogovoriti, ali je njena nenavadna govorica slovensko narečje ali ne. Obiščite jo in presodite sami. Prijazne vasi, čista rečica, bogata folklora in zelene senožeti so že dober razlog za izlet, še bolj pa tisto, kar je zadaj. Nad Rezijo Kanin kaže svojo najveličastnejšo plat! Najbolj športnim priporočamo krožno Ta visoko rosojansko pot, ki obrede vse najpomembnejše vrhove obzorja, potipa II. plezalsko stopnjo in si nabere enormno višinsko razliko. Vsaj malo vam turo olajša nekaj bivakov nad dolino, samo na vodo na tem visokogorskem krasu nikar ne računajte.


Kanin (zadaj) in greben od Nizkega vrha proti Skutniku z Muzcev

Za manj ekstremne izlete lahko spoznate Žrd (Monte Sart, 2324 m) in njene razvejane grebene, na južni strani Rezije pa vabijo travnata veriga od Nizkega vrha (Monte Nische, 1454 m) do Skutnika (Monte Guarda, 1720 m) in zahodneje ležeči Muzci. Ta divji, dolgi greben v Julijskih Predalpah pa že zahteva čisto svojo zgodbo!

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.