Kolesarjenje z dojenčkom
Štefan Erman
Saj poznate tisto, ko je čas po službi in za vikend samo vaš in ga lahko po mili volji koristite za vaše hobije? Višinci, kilometri in »singlce« pred kolesom so samo vaše in vsak vikend je na sporedu druga celodnevna kolesarska tura? Ste v življenjski kondiciji in s kolesom sta najboljša kolega? Potem pa se zgodi otrok in si lahko samo še rečete: »Hja, vsega lepega je enkrat konec.« Zdaj so na vrsti previjanje, kratek spanec, nedeljska kosila s taščo in vozičkanje ob Ljubljanici. Vsekakor obstaja tudi ta opcija in Bog jo požegnaj tistemu, ki se odločili zanjo.
S kolesom in otrokom v Dolomitih. Vse foto: arhiv Kibube
Zakaj pa ne bi raje združili hobija, časa z otrokom in ženo? Sliši se neverjetno, ampak se da! Rešilno bilko sem našel v kolesarski prikolici za otroka. V Sloveniji je sicer takšna oblika transporta otroka še vedno precej nerazširjena, zato je bila za primerno izbiro potrebna mini raziskava. Ker sem nameraval z otrokom kolesariti večinoma po makadamskih cestah in kolovozih, sem se odločil za vzmeteno prikolico Croozer Kid Plus.
Pričakovanja so bila visoka, rezultati pa navdušujoči. Kilometri in ure v prikolici so mojega malčka navduševali od vsega začetka, in če je prvo leto ob polaganju v prikolico še nekoliko prestrašeno gledal, je z jesenjo vanjo zlezel, še preden sem jo dejansko sestavil.
Pa bodi na tem mestu dovolj uvoda. Kaj so sploh primerne destinacije za prikolico z otrokom? Prevozili smo precej makadama, asfaltnih cest, kolovozov, klancev in ravnin. V izboru treh izletov bom skušal zajeti okuse vsakega posameznika.
Zadovoljstvo v prikolici
Potek poti: Začnemo pri cerkvi v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Nato po kolovozu do mostu pred Bohinjsko Bistrico, kjer čez cesto nadaljujemo po asfaltirani kolesarski stezi, ki poteka vse do Stare Fužine. Lepo speljana, povsem neprometna kolesarska steza poteka ob Savi Bohinjki in imamo lepe poglede. Ko prispemo na glavno cesto, se usmerimo desno proti Stari Fužini, tam pa pred mostom levo in sledimo oznakam za Voje. Tu je prvi test vzdržljivosti, saj nas čaka nekaj asfaltiranih klancev, ki zahtevajo prvo prestavo in zmeren tempo. V nadaljevanju je še nekaj razgibanega terena, makadamska podlaga, na koncu v Vojah pa zasluženo pivo za prevoznika in sok za »prikoličarja«. Povratek je po isti poti.
Kolesarjenje v Bohinju. Vse foto: arhiv Kibube
Zanimivosti ob poti:
Potek poti: Iz Šentvida gremo po stari cesti čez Stanežiče proti Žlebam. Cesta je neprometna, vrtenje pedal vsake toliko časa zmoti kakšen traktor s prikolico (za nas prava popestritev, saj je Izidor navdušen ljubitelj kmetijske mehanizacije). Od Žleb se usmerimo po kolovozu strmo po klancu navzgor proti Sv. Jakobu. Čaka nas nekaj lepih gozdnih klancev, ki pa se končajo na travniškem grebenu v vasi Tehovec. Pljučem pustimo nekaj časa, da se ponovno napolnijo, in nadaljujemo po grebenu proti Sv. Katarini. Od tu gremo po asfaltni cesti proti Toškemu Čelu. Kmalu jo zamenja makadamska podlaga z nekaj vzponi in spusti. Po Toškem Čelu nas čaka dokaj strm asfaltiran spust proti Podutiku, od tam pa nadaljujemo čez Glince in Pržan nazaj v Šentvid. Cesta v tem delu je nekoliko prometnejša, zato nekaj več pazljivosti ne bo odveč. Tudi opozorilna zastavica na prikolici naj bo obvezna oprema za boljšo opaznost.
Sv. Jakob
Zanimivosti ob poti:
Potek poti: Mi smo se odločili za štart iz kampa Nadiža v Podbeli. Asfaltirana, neprometna cesta poteka od kampa mimo Napoleonovega mostu do lepe vasice Logje. Teren je precej razgiban, večinoma pa se vzpenjamo. Od Logov se usmerimo do Breginja, nato pa se spustimo po cesti proti Kobaridu. Po približno kilometru pridemo do odcepa za Kobariški Stol. Cikcakasti kolovoz nas z zmernim naklonom in nešteto serpentinami počasi, vendar vztrajno pripelje na greben. Podlaga je morda na nekaterih mestih malce groba, pa tudi naklon nam po določenem času že pošteno najeda živce in mišice, vendar nas pogled po grebenu in razgledih po dolini vedno znova napolni z energijo. Na grebenu se lahko odločimo za daljši ogled grebena, saj po njem poteka lep kolovoz. Vendar pozor, vrniti se moramo po isti poti.
Spustimo se lahko na drugo stran, v dolino Učje, od koder nas potem čakata še spust v Žago in povratek čez Kobarid (pot je kar dolga in prometna), ali pa se vrnemo po isti poti do Breginja in nato do Borjane, od koder je le še spust nazaj do kampa Nadiža.
Cesta na Stol
Zanimivosti ob poti:
Foto: arhiv Kibube
Marsikdo bi pomislil, da gre pri kolesarski prikolici za postavljanje lastnih hobijev pred otroka. Pa vendarle ni tako. Gre za kvalitetno preživljanje prostega časa z otroki. Najin mulc je v prikolici videl lep kos Sloveniji, celo nekaj italijanskih Dolomitov. Udobje prikolice je pridno izkoriščal za spanje, malice, pevske nastope, predvsem pa za opazovanje okolice. Takšen aktivni način družinskega kolesarjenja priporočam vsem kolesarskim družinam. Ne računajte pa na težke debate z ženo ali otrokom, ob vrtenju pedal v klance vam bo namreč hitro zmanjkalo sape.
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev narave, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.
Saj poznate tisto, ko je čas po službi in za vikend samo vaš in ga lahko po mili volji koristite za vaše hobije? Višinci, kilometri in »singlce« pred kolesom so samo vaše in vsak vikend je na sporedu druga celodnevna kolesarska tura? Ste v življenjski kondiciji in s kolesom sta najboljša kolega? Potem pa se zgodi otrok in si lahko samo še rečete: »Hja, vsega lepega je enkrat konec.« Zdaj so na vrsti previjanje, kratek spanec, nedeljska kosila s taščo in vozičkanje ob Ljubljanici. Vsekakor obstaja tudi ta opcija in Bog jo požegnaj tistemu, ki se odločili zanjo.
S kolesom in otrokom v Dolomitih. Vse foto: arhiv Kibube
Kako spakirati za potovanje s kolesom |
Trije predlogi za vikend taborjenje |
Cule, kengurujčki in banane |
Ne spreglejte izdelkov v akciji! |
Prikolica za otroka
Zakaj pa ne bi raje združili hobija, časa z otrokom in ženo? Sliši se neverjetno, ampak se da! Rešilno bilko sem našel v kolesarski prikolici za otroka. V Sloveniji je sicer takšna oblika transporta otroka še vedno precej nerazširjena, zato je bila za primerno izbiro potrebna mini raziskava. Ker sem nameraval z otrokom kolesariti večinoma po makadamskih cestah in kolovozih, sem se odločil za vzmeteno prikolico Croozer Kid Plus.Pričakovanja so bila visoka, rezultati pa navdušujoči. Kilometri in ure v prikolici so mojega malčka navduševali od vsega začetka, in če je prvo leto ob polaganju v prikolico še nekoliko prestrašeno gledal, je z jesenjo vanjo zlezel, še preden sem jo dejansko sestavil.
Pa bodi na tem mestu dovolj uvoda. Kaj so sploh primerne destinacije za prikolico z otrokom? Prevozili smo precej makadama, asfaltnih cest, kolovozov, klancev in ravnin. V izboru treh izletov bom skušal zajeti okuse vsakega posameznika.
Zadovoljstvo v prikolici
Od Bohinjske Bistrice do planine Voje
To je bila naša izbira za prvi izlet s prikolico. Tura je lahka, neprometna in ponuja vse vrste podlag.Potek poti: Začnemo pri cerkvi v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Nato po kolovozu do mostu pred Bohinjsko Bistrico, kjer čez cesto nadaljujemo po asfaltirani kolesarski stezi, ki poteka vse do Stare Fužine. Lepo speljana, povsem neprometna kolesarska steza poteka ob Savi Bohinjki in imamo lepe poglede. Ko prispemo na glavno cesto, se usmerimo desno proti Stari Fužini, tam pa pred mostom levo in sledimo oznakam za Voje. Tu je prvi test vzdržljivosti, saj nas čaka nekaj asfaltiranih klancev, ki zahtevajo prvo prestavo in zmeren tempo. V nadaljevanju je še nekaj razgibanega terena, makadamska podlaga, na koncu v Vojah pa zasluženo pivo za prevoznika in sok za »prikoličarja«. Povratek je po isti poti.
Kolesarjenje v Bohinju. Vse foto: arhiv Kibube
Zanimivosti ob poti:
- korita Mostnice
- slap Voje
- skok v Bohinjsko jezero
Čez Polhograjsko hribovje
Popoldanski izlet čez priljubljene destinacije v domačih Polhograjcih.Potek poti: Iz Šentvida gremo po stari cesti čez Stanežiče proti Žlebam. Cesta je neprometna, vrtenje pedal vsake toliko časa zmoti kakšen traktor s prikolico (za nas prava popestritev, saj je Izidor navdušen ljubitelj kmetijske mehanizacije). Od Žleb se usmerimo po kolovozu strmo po klancu navzgor proti Sv. Jakobu. Čaka nas nekaj lepih gozdnih klancev, ki pa se končajo na travniškem grebenu v vasi Tehovec. Pljučem pustimo nekaj časa, da se ponovno napolnijo, in nadaljujemo po grebenu proti Sv. Katarini. Od tu gremo po asfaltni cesti proti Toškemu Čelu. Kmalu jo zamenja makadamska podlaga z nekaj vzponi in spusti. Po Toškem Čelu nas čaka dokaj strm asfaltiran spust proti Podutiku, od tam pa nadaljujemo čez Glince in Pržan nazaj v Šentvid. Cesta v tem delu je nekoliko prometnejša, zato nekaj več pazljivosti ne bo odveč. Tudi opozorilna zastavica na prikolici naj bo obvezna oprema za boljšo opaznost.
Sv. Jakob
Zanimivosti ob poti:
- kmetijska mehanizacija (če je vaš malček navdušen nad glasnimi prevoznimi sredstvi)
- krave in koze
Kobariški Stol
Eden najveličastnejših grebenskih razglednikov je med popularnejšimi kolesarskimi cilji v tem delu Slovenije. Na vrh vodita lepo urejena makadamska pot z ene strani in kolovoz iz druge.Potek poti: Mi smo se odločili za štart iz kampa Nadiža v Podbeli. Asfaltirana, neprometna cesta poteka od kampa mimo Napoleonovega mostu do lepe vasice Logje. Teren je precej razgiban, večinoma pa se vzpenjamo. Od Logov se usmerimo do Breginja, nato pa se spustimo po cesti proti Kobaridu. Po približno kilometru pridemo do odcepa za Kobariški Stol. Cikcakasti kolovoz nas z zmernim naklonom in nešteto serpentinami počasi, vendar vztrajno pripelje na greben. Podlaga je morda na nekaterih mestih malce groba, pa tudi naklon nam po določenem času že pošteno najeda živce in mišice, vendar nas pogled po grebenu in razgledih po dolini vedno znova napolni z energijo. Na grebenu se lahko odločimo za daljši ogled grebena, saj po njem poteka lep kolovoz. Vendar pozor, vrniti se moramo po isti poti.
Spustimo se lahko na drugo stran, v dolino Učje, od koder nas potem čakata še spust v Žago in povratek čez Kobarid (pot je kar dolga in prometna), ali pa se vrnemo po isti poti do Breginja in nato do Borjane, od koder je le še spust nazaj do kampa Nadiža.
Cesta na Stol
Zanimivosti ob poti:
- Napoleonov most
- kopanje v Nadiži
- veličastni razgledi
- lepe vasice
- Breginjski muzej
Foto: arhiv Kibube
Marsikdo bi pomislil, da gre pri kolesarski prikolici za postavljanje lastnih hobijev pred otroka. Pa vendarle ni tako. Gre za kvalitetno preživljanje prostega časa z otroki. Najin mulc je v prikolici videl lep kos Sloveniji, celo nekaj italijanskih Dolomitov. Udobje prikolice je pridno izkoriščal za spanje, malice, pevske nastope, predvsem pa za opazovanje okolice. Takšen aktivni način družinskega kolesarjenja priporočam vsem kolesarskim družinam. Ne računajte pa na težke debate z ženo ali otrokom, ob vrtenju pedal v klance vam bo namreč hitro zmanjkalo sape.
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev narave, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.